Vsebina
Poimenovani po Milutinu Milankoviću, matematiku, ki jih je prvi opisal, so Milankovićevi cikli počasne variacije vrtenja in nagiba Zemlje. Ti cikli vključujejo spremembe v obliki Zemljine orbite ter kot in smer osi, na kateri se Zemlja vrti. Te spremembe se pojavljajo počasi in redno, kar povzroča cikle sprememb količine sončnega sevanja (toplote), ki doseže Zemljo. Znanstveniki verjamejo, da lahko ti cikli vplivajo na dolgoročne vremenske vzorce ali podnebje.
Ekscentričnost
Ekscentričnost meri odstopanja Zemljine eliptične (podolgovate) orbite od simetrične, krožne orbite. Če je ekscentričnost nič, je orbita krožna. Ko orbita postaja bolj eliptična, se njena ekscentričnost približa enoti. Dve najpomembnejši razdalji med Zemljo in soncem sta opisani kot perihelij ali točka v Zemljini orbiti, ko je najbližje soncu in afeliji ali ko je najbolj oddaljena. Razlika med temi razdaljami se imenuje ekscentričnost. Ekscentričnost Zemlje se giblje od 0,0005 do 0,06, in čim večja je ta številka, več sončnega sevanja doseže površino Zemlje. Cikli ekscentričnosti trajajo med 90.000 do 100.000 let.
Obličnost
Kot zemeljske osi se imenuje njegova poševnost. Če bi bila poševina Zemlje enaka nič (sploh ni nagiba), Zemlja ne bi imela letnih časov, ker ne bi prihajalo do sprememb temperature. V zimskem času se severna polobla (kjer je večina zemeljskih kopenskih površin) nagne stran od sonca in pod večjim kotom prejema sončno sevanje. To ima za posledico hladnejše temperature in bolj ekstremne temperaturne spremembe. Poleti se kopna nagiba proti soncu, kar ima za posledico toplejše temperature in manj ekstremne spremembe. Cikli poševnosti trajajo 40.000 let, sam nagib pa se giblje od 22 do 24,5 stopinj.
Precesija
Precesija opisuje rahlo nihanje na osi Zemlje, ki ga povzroča luna in drugi planeti v osončju. Precesioni cikli spreminjajo čas perihelija in afelija, kar povzroča povečanje in zmanjšanje sezonskega kontrasta. Ko je polobla v periheliju usmerjena proti soncu, nastanejo skrajne razlike v letnih časih in ta vzorec je obrnjen na nasprotni polobli. Zemljina os se spreminja v ciklih, ki trajajo 26.000 let.
Podnebje
Kombinirani učinki ciklov ekscentričnosti, poševnosti in precesij povzročajo spremembe vremenskih vzorcev na Zemlji. Zemlja je 5 milijonov kilometrov oddaljena od sonca v afeliji, kot je v periheliju. Trenutno se poletje na severni polobli pojavlja v bližini afelije, zato so razlike v temperaturah manj ekstremne, podnebje pa blago. Pred šestnajstimi leti se je na severni polobli pri afeliji zgodila zima in bile so ekstremne temperaturne razlike. Znanstveniki verjamejo, da lahko te razlike povzročijo gibanje ledenikov, ker se vedno znova napredovajo in umikajo čez celine, kar vpliva na Zemljine dolgoročne podnebne cikle.