Molekularna polarnost se pojavi, kadar se atomi z različnimi stopnjami elektronegativnosti združijo na način, ki povzroči nesimetrično porazdelitev električnega naboja. Ker imajo vsi atomi določeno količino elektronegativnosti, naj bi bile vse molekule nekoliko dipolne. Kadar pa ima molekula simetrično strukturo, se naboji med seboj odpovedujejo in tako nastane nepolarna molekula. Enako se zgodi, kadar vsi atomi v molekuli vsebujejo enako elektronegativnost.
S pomočjo periodične tabele elementov določite elektronegativnost vseh atomov. Če imajo vsi atomi enako elektronegativnost, je molekula privzeto nepolarna. Glede na molekulo CH4 ima ogljik (C) elektronegativnost 2,5, vodik (H) pa 2,1. Glede na molekulo NH3 ima dušik (N) elektronegativnost 3,0. Toda glede na molekulo NCl3 imata dušik in klor enako elektronegativnost 3,0, zato je molekula nepolarna.
Narišite molekulo po metodi Lewisovega diagrama. Preštejte število valenčnih elektronov, ki jih vsebuje vsak atom. Atome razporedite tako, da je tisti z največjo elektronegativnostjo v središču. Atome povežite z enojnimi elektronskimi vezmi in odstranite te elektrone iz valenčnega štetja. Postavite pare elektronov okoli zunanjih atomov, dokler ne dosežete okteta, nato pa jih odstrani iz štetja. V sredini postavite preostale elektrone okoli atoma.
Polarnost molekul določite tako, da preverite njeno obliko simetrije. Glede na primer ima molekula CH4 tetraedrsko obliko, ki je simetrična. Tako je nepolarna. Molekula NCl3 ima na drugi strani piramidalno obliko, zato je polarna. Na splošno so molekule linearne, trigonalne in tetraedrske oblike nepolarne, atomi s piramidalnimi in v obliki črke V pa polarni.