Vsebina
Flora
Rastline ali rastlinstvo so glavni proizvajalci ekosistema. Iz ozračja absorbirajo sončno svetlobo in ogljikov dioksid (CO2) ter vodo in minerale iz zemlje uporabljajo za pripravo lastne hrane. Izločajo kisik in vlago v obliki vodne pare kot odpadke, njihovi listi, plodovi in stebla pa zagotavljajo prehrano za njihove primarne potrošnike, živali.
Favna
Živali ali živalstvo so primarni in sekundarni potrošniki. Zeliščarji ali tiste živali, ki jedo samo rastline, veljajo za primarne porabnike. Rastline pojedo, vdihnejo kisik in izdihnejo ogljikov dioksid. Njihov izmet vsebuje tudi elemente, ki jih vreme, bakterije in žuželke razgradijo na hranila, ki hranijo rastline. Sekundarni porabniki so tista bitja, ki se prehranjujejo z rastlinojedi in drug drugega. Mesojedci pojedo majhno količino rastlinojedih in drug drugega kot način za nadzor nad populacijo. Sarcovores ali hranilci kumine tudi jedo rastlinojede in mesojede, vendar šele potem, ko so odmrli, kar pomaga vrniti hranila v zemljo, ki na koncu prehranjuje rastline.
Vreme
Vreme je pomembno pri določanju vrste ekosistema, ki se razvija. Puščavski ekosistemi, ki dobijo minimalno količino padavin, običajno drstijo rastline, ki ohranjajo vodo in cvet (razmnožujejo) šele po dežju. Podobno so se živali v puščavskem okolju prilagodile pomanjkanju vode in ekstremnim temperaturam. V ekosistemu deževnega gozda pa obilna voda in obilna toplota omogočata, da številne rastline ostanejo aktivne vse leto, poleg tega pa podpirajo širok spekter specializiranih živali, ki prispevajo k preživetju. Zmerna okolja so ciklične narave: del leta je hladen, del leta pa topel. Rastline in živali v teh regijah razvijajo ciklično naravo dejavnosti. Rastline običajno zapustijo prezimovanje tako, da spomladi odvržejo listje in jih znova zorijo, nekatere živali pa tudi prezimijo, da ohranijo vire v dolgih zimskih mesecih. V toplejših mesecih so tako rastline kot živali zelo aktivne, nadomeščajo izgubljeno težo ali liste, razmnožujejo in se pripravljajo na naslednji cikel mirovanja.
Neravnovesje
Neravnovesje v ekosistemu nastane, ko eden (ali več) elementov ekosistema postane prevladujoč, kar iztisne druge elemente. Če se na primer mesojede (recimo volk) izločijo iz ekosistema, je dovoljeno preveč rastlinojedih živali (na primer jelenov), da rastejo do zrelosti in se razmnožujejo. Vedno večje število rastlinojedih rastlin izčrpava rastline in jim preprečuje razmnoževanje ter tako za seboj pušča manj potomcev. Sčasoma bodo rastlinojede živali začele stradati v velikem številu, morda celo izumrle v tej regiji. Podobno se bo sistem, če bo padel dež, temperatura, sezonski cikel, prisotnost sarkovorov in rastlinojede, spremenil, celotno območje pa bo škodljivo.