Vsebina
Nekoč je bila evropska celina poraščena z gostimi listavci, ki so nudili primeren življenjski prostor mnogim živalskim vrstam. Človeški razvoj se je v teh gozdovih razletel tako, da je malo gozda ostalo v Evropi. Zato so številne vrste izgubile svoje habitate in postale ranljive za nevarnosti, kot so onesnaževanje in pesticidi. Uničenje teh gozdov, če že omenimo vdore v preostalo gozdove, je zmanjšalo plemenske populacije številnih gozdnih živali, zlasti evropskega bizona in evropske minke.
Evropski bizon
Po videzu podoben ameriškemu bivolu je evropski bizon, znan tudi kot modri, malce manjši in ne tako grbast kot njegov ameriški bratranec. Pred 20. stoletjem so ti bizoni prosto gostovali po jugovzhodni, srednji in zahodni Evropi; vendar so do leta 1927 divji bizoni v divjini izumrli zaradi lova in izgube habitatov, ki jih je povzročil kmetijski razvoj, saj je v živalskih vrtovih po vsej Evropi preživelo le 54 pripadnikov vrste. Od takrat so prizadevanja za ohranjanje in ponovno vnašanje zveri na območja, kjer so nekoč živeli, pomagala vrstam, da se odklonijo nazaj, čeprav je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne unije za varstvo narave še vedno uvrščena kot "ranljiva".
Evropska minka
Evropska minka je ena najbolj kritično ogroženih gozdnih živali v Evropi, ki je skoraj izumrla zaradi lova in izgube habitata. Kjer je bil nekdaj vitki član družine mustelid v celotni Evropi danes znano, da je divja populacija v nekaterih delih vzhodne Evrope, Španije in Francije v majhnem številu. Tako kot njegov ameriški bratranec je bila tudi ta minka nekoč glavna tarča trgovine s krznom, vendar je lov te vrste prepovedan. Kljub temu se minka sooča z drugimi grožnjami, vključno z onesnaženjem, zastrupitvijo s pesticidi, izgubo bivališča zaradi človekovega razvoja in konkurenco za hrano in habitat iz ameriške minke, ki je bila v 20-ih letih presajena v Evropo.
Navadna vidra
Navadna vidra, znana tudi kot evropska ali evroazijska vidra, je na Rdečem seznamu IUCN navedena kot »Ogrožena«. Ta elegantni vodni sesalec, ki je še en član družine mustelid, je bil nekoč mogoče najti po vsej Veliki Britaniji, pa tudi po večini Evrope in Azije. Vendar pa se populacija bitij od sredine 20. stoletja hitro zmanjšuje, v Veliki Britaniji pa je to bitje mogoče najti le v Walesu, na Škotskem, Severnem Irskem in v jugozahodnem delu Anglije. Tako kot minka je bila tudi vidra nekoč tarča trgovine s krznom. Čeprav sta lov in lov na vidre prepovedana po vsej Evropi, prebivalstvo trpi tudi zaradi onesnaževanja in pomanjkanja rečne vegetacije, ki bi bila primerna za prikrivanje njihovih skled ali nasipov. Pri prizadevanjih za ohranjanje in repopulacijo so bila zasajena večja vegetacija v rekah in izgradnja umetnih košč.
Večji orel
Selitvena ptica selivka, ki jo najdemo v razdrobljenih plemenskih populacijah v listopadnih gozdovih vzhodne Evrope, celinske Kitajske in Mongolije, je večji rdeči orel na Rdečem seznamu IUCN uvrščen kot »ranljiv«. Kljub imenu imajo le mladoletni orli na svojih sicer temnih perjah bele lise, ki zbledijo, ko dosežejo odraslost. Ta populacija ptic se sooča z najrazličnejšimi grožnjami, vključno z uničenjem habitata zaradi izsuševanja mokrišč ter mestnim in kmetijskim razvojem. Čeprav je to zakonsko zaščitena vrsta v mnogih evropskih državah, je tudi žrtev streljanja, pa tudi namernih in nenamernih zastrupitev. Ta vrsta se je razredčila s križanjem z oljem z manj pikami, kar je lahko posledica nezmožnosti iskanja mate znotraj svoje vrste. Z uvedbo ameriške minke v Evropo je nastala tudi konkurenca z večjo piko orla za hrano.