Vsebina
Celični cikel ima tri faze, ki se morajo zgoditi, preden se zgodi mitoza ali delitev celic. Te tri faze so skupno znane kot medfazne. To so G1, S in G2. G pomeni vrzel in S pomeni sintezo. Faza G1 in G2 sta čas rasti in priprave na velike spremembe. Faza sinteze je, ko celica podvoji DNK v celotnem genomu. Tri faze vmesne faze omogočajo tudi kontrolne točke za zagotovitev, da stvari delujejo pravilno.
Faza G1
Faza G1 nastopi takoj, ko se celice razdelijo. Med G1 se zgodi veliko sinteze beljakovin, da se poveča količina citosola v celici. Citosol je tekočina znotraj celice, zunaj organelov, ki vsebuje celice beljakovine. Beljakovine so molekularni stroji, ki vzdržujejo vsakodnevno delovanje celice. Povečanje velikosti celic se zgodi ne samo zato, ker se proizvaja več beljakovin, ampak tudi zato, ker celica zaužije več vode. Koncentracija beljakovin v celicah sesalcev je ocenjena na 100 miligramov na mililiter.
Faza sinteze
Med fazo sinteze celica kopira svoj DNK. Podvajanje DNK je ogromen napor, ki zahteva veliko beljakovin. Ker DNK ne obstaja sama v celici, ampak je pakirana z beljakovinami, je treba v S fazi izdelati tudi več embalažnih beljakovin. Histoni so beljakovine, okoli katerih se ovija DNK. Proizvodnja novih proteinov histona se začne hkrati s sintezo DNK. Blokiranje sinteze DNK s kemičnim zdravilom blokira tudi sintezo histona, zato sta oba procesa med S fazo povezana.
Faza G2
Med fazo G2 se celica pripravi na vstop v mitozo. DNK se je že podvajala med S fazo, zato je faza G2 takrat, ko se morajo organele celice podvajati. Med delitvijo celic ne bo enakomerno razdeljena podvojena DNK, ampak tudi organele. Nekatere organele, na primer mitohondrije in kloroplasti, so diskretne enote, ki se ne odcepijo od večjih organelov. Diskretne organele se povečujejo tako, da se med G2 podvržejo lastnemu oddelku.
Kontrolne točke
Prednost treh faz v interfazi je, da omogoča čas, da se priprave na mitozo odvijajo urejeno. Omogoča tudi čas, da preveri, ali se stvari dogajajo tako, kot bi morale. Med medfaznimi fazami obstajajo tri kontrolne točke, med katerimi celica poskrbi, da je šlo vse po načrtih in po potrebi odpravi napake. Kontrolna točka G1-S na koncu faze G1 zagotavlja, da je DNK nedotaknjen in da ima celica dovolj energije za vstop v S fazo. Kontrolna točka S faze poskrbi, da se DNK pravilno razmnoži, ne da bi prišlo do zlomov. Kontrolna točka G2-M na koncu faze G2 je še eno varovalko v primeru, da se z DNK ali celico kaj zgodi, preden se opravi z ogromno nalogo delitve.