Vsebina
Ko se kamnine, kopenske tvorbe in minerali začnejo razpadati in raztapljati, se imenuje vreme. Po drobljenju postopek erozije odpelje te zlomljene koščke z vetrom ali dežjem. Agenti, odgovorni za vremenske vplive, vključujejo led, soli, vodo, veter in rastline ter živali. Cestna sol in kisline predstavljajo obliko kemičnih vremenskih razmer, saj te snovi prispevajo tudi k odnašanju kamnin in mineralov.
TL; DR (Predolgo; Nisem prebral)
Apalaško gorovje je odličen primer vremenskih razmer. Veter, dež in erozije so ta visoki gorski svet znižali s 30.000 čevljev na nekaj več kot 6.600 metrov visoko. Te gore so bile nekoč višje od Mount Everest, najvišje gore Zemlje v Himalaji.
Fizično vreme
Erozija je oblika mehanskih ali fizičnih vremenskih razmer, ki nastanejo, kadar gibanje sile, kot so deževnica ali poplavne vode, raznesejo površino kamnin in nosijo odnesene dele na druga območja. Erozija se pojavlja tudi s silami, kot so veter, ledeniško gibanje ali delovanje visokih plimovanj ali valov ob obalah.
Zamrzne in odmrzne
Zamrzovanje in odmrzovanje predstavlja še eno obliko mehanskih vremenskih razmer. To lahko opazite v mrzlih predelih, ki ponoči padejo pod ledišče, nato pa se čez dan segrejejo. Ko voda po cesti zmrzne na cesti in postane črn led, razširi prizadeto površino. Ko se cesta pozimi zmrzne in večkrat zmrzne, proces širjenja povzroči nestabilnost, kar ima za posledico luknje.
Kemijsko vreme
Kemično vremensko vplivanje, na primer oksidacija ali hidroliza, nastane, ko toplota in vlaga reagirata s kemikalijami v kamnini in spremenijo njene lastnosti. Oksidacija nastane, ko kisik ustvari kemično reakcijo, kot rje na železu, zaradi česar je skala s časom mehkejša. Hidroliza nastane, ko voda reagira s spojinami v kamnini, da ustvari druge spojine. Kemično vremensko vplivanje lahko prepoznate, ker skala postane drugačne barve, na primer oranžna, rdeča ali rumena.
Biološko vreme
Biološko vremensko vplivanje vključuje vpliv rastlin in živali na kamnine in minerale. Na primer, žival nenamerno brca skalo po hribu, kjer se ob pristanku zlomi. Ali ko se košček mahu ali lišajev pripne svojemu novemu gostitelju, zasenčena skala in začne jesti kamnino, počasi pa jo razbija na manjše koščke. Rastline ali drevesa, ki se ukoreninijo v razpoki kamnine, lahko povzročijo, da se skala razpade, ko rastlina raste in se širi.