Vsebina
Izraz „fosil“ je širok pojem za vsak artefakt, ki dokazuje obliko preteklega življenja, ki se je ohranila v Zemljini skorji. Fosili so lahko sestavljeni iz sedimentne kamnine, okamenelih ostankov ali celo celotnega primerka, ki je ohranjen v jantarju, ledu ali katranu. Medtem ko večina fosilov vsebuje element ogljik v določeni količini, je posebna vrsta, znana kot fosil ogljikovega filma, sestavljena predvsem iz ogljika.
Carbon Depoziti
Vsa živa bitja vsebujejo ogljik, in ko mrtvi organizem leži na skali, se sčasoma na skalo odloži izjemno tanka plast ogljika. Ko vodik, kisik in dušik v telesu izginjajo - običajno se raztapljajo in hlapijo pod vodnim telesom - edini preostali material je ta plast ogljika. Ta postopek razpada imenujemo karbonizacija ali destilacija.
Dvodimenzionalni im
Za razliko od im fosilov, ki jih lahko uporabimo za ustvarjanje tridimenzionalne zasedbe, ki je kopija prave oblike organizma, se fosil iz ogljikovega filma pojavlja kot dvodimenzionalna slika, ki je nežno vtisnjena v skalo. Običajno so črne ali rjave barve, izstopajo v nasprotju z barvo kamnine. Fosili iz ogljikovega filma torej niso tako "bliskoviti" ali izraziti kot fosili, ki jih tvorijo druge metode, vendar včasih lahko pokažejo zapletene podrobnosti površine.
Ohranjeni osebki
Ker ogljikove filme običajno puščajo vzorci, ohranjeni pod vodnim telesom, so najpogostejši fosili ribe, raki in listi. Ti primerki so se verjetno potopili in se lepili na skale pod telesi počasne vode, kjer so se smeli usesti, namesto da bi jih tok raztrgal ali zdrobil. Pri listih se običajno izgubijo notranje sestavine lista, kot so celične stene in notranje celične strukture, vendar se celice včasih napolnijo z vodo, bogato z minerali, ki se strdi, da se te miniskule lastnosti ohranijo.
Odštevanje informacij od fosilov
Fosili iz ogljikovega filma se pogosto pojavljajo v tandemu s kompresijskimi fosili, kombinacija pa včasih sproži več informacij kot splošna oblika in morfologija organizma, ki je ustvaril fosil. Analiza fosiliziranega perja iz obdobja krede je na primer razkrila strukturo melanosomov, ki so tvorili perje, kar posledično odpira možnost določitve barve prvotnega perja.