Atom, ki ima enako število protonov in elektronov, ni pozitiven niti negativen - nima neto naboja. Če pa ta atom pridobi ali izgubi elektrone, lahko postane kation, ion s pozitivnim nabojem ali anion, ion z negativnim nabojem. Kemiki uporabljajo zelo preprost zapis za predstavljanje ionov v kemijskih reakcijah. Čeprav se boste morda morali spomniti nekaterih običajnih poliatomskih ionov, lahko s pomočjo periodične tabele v večini razberete simbole ionov.
Ugotovite, ali ion vsebuje samo en element. V tem primeru na periodični tabeli poiščite element, ki je bil ioniziran. Natrij je na primer v prvem stolpcu, medtem ko je kalcij v drugem.
Zapišite eno- ali dvočrkovni simbol za element iz periodične tabele. Simbol za natrij je na primer Na, medtem ko je simbol za kalcij Ca.
Določite, koliko elektronov je atom izgubil ali pridobil. Elementi v stolpcu 1 periodične tabele (npr. Natrij in kalij) bodo ob reakciji izgubili elektron, elementi v drugem stolpcu (npr. Kalcij, magnezij in stroncij) pa ob reakciji praviloma izgubijo dva elektrona. Elementi halogena v skupini 17 (fluor, klor, brom in jod) skoraj vedno tvorijo ione, ki so pridobili en sam elektron. Žveplo in kisik lahko tvorita ione z nabojem -2. Elementi na sredini tabele - tako imenovane prehodne kovine - lahko izgubijo spremenljivo število elektronov. Število elektronov, ki jih je atom prehodne kovine izgubil, bo določeno z rimskimi številkami za njegovim imenom. Železo (III) je na primer izgubilo tri elektrone, železo (II) pa dva.
Vpišite negativni znak kot nadkript, sledi število elektronov, ki jih je atom pridobil ALI napišite pozitiven predznak kot nadnapis, ki mu sledi število elektronov, ki jih je izgubil.
Primer: Kalcijev ion bi bil zapisan kot Ca + 2 (s +2 kot nadnaslov).
Ugotovite, ali ion vsebuje več kot en element (npr. Sulfatni ion). Če je tako, poiščite njegovo ime v tabeli pod razdelkom Viri spodaj. Vsako ime ima simbol, ki mu ustreza. Sulfat je na primer SO4 -2 (pri čemer je -2 kot nadnapis, 4 pa kot podpis, saj obstaja 4 kisikova atoma).