Vsebina
Plime so naravni vzponi in padci ravni vode v oceanih, zalivih, zalivih in dotokih. So neposredna posledica gravitacijskega vlečenja lun na zemlji. Lunova gravitacija ustvarja dve izboklini v zemeljskih oceanih: eno na strani, ki je obrnjena proti Luni, in nekoliko šibkejši poteg na strani Zemlje, obrnjen stran od Lune. Te izbokline povzročajo veliko plimovanje. Vsaka lokacija na Zemlji doživi dve plimi in dve oseki vsakih 24 ur in 50 minut.
Plimi
Plimne izbokline, ki jih ustvari luna, povzročajo veliko plimovanje tako za območje, ki je obrnjeno proti Luni, kot tudi območje nasproti Lune. Obliv plimovanja na zemlji, ki je obrnjen proti Luni, je običajno močnejši od tiste na strani, ki je obrnjena stran od lune, čeprav je daleč od plaže plimovanje odvisno od obrisa obale in časa v letu. Vsaka dva plimovanja, ki jih vsako območje doživlja na zemlji, sta narazen približno 12 ur in 25 minut.
Plime
Območje ima nizko plimovanje, kadar ni obrnjeno proti Luni in ni obrnjeno stran od njega. V tem času se v različnih regijah pojavljajo plimovanje, ki povzroča upadanje ravni oceanov v teh regijah. Resnost nizke plime je odvisna tudi od obrisa obale in letnega časa. Tudi plimovanje se zgodi vsakih 12 ur in 25 minut, kar ima za posledico izmenično visoko in nizko plimovanje.
Pomladne plime
Faza lune vpliva tudi na resnost plimovanja. Okoli lune in faze polne lune se poravnajo sonce, luna in zemlja. Gravitacijski sončni učinek sonca doda gravitaciji lune in ima za posledico večje plime in plimovanje. Te plime se imenujejo pomladne plime.
Neaplinske plime
Nasprotno pa se v prvi in tretji četrtinski fazi lune pojavljajo plimovanja. V teh obdobjih sta sonce in luna pod 90-stopinjskimi koti, gravitacija sonca pa odpravi del gravitacijskega vlečenja Lune. Ker je poteg lune močnejši, zemlja še vedno doživlja plimovanje med temi fazami; so le manj skrajni. Močne plimovanje med plimovanjem je manjše od visokih plimovanja med pomladnimi plimi in nizke plimovanje, ki so večje od nizkih.