Vsebina
- Identifikacija
- Družine in obdobja elementov
- Preizkusi na podlagi lastnosti
- Razvrstitev elementov
- Zgodovinska perspektiva
Periodična tabela je eno najpomembnejših orodij v zgodovini kemije. Opisuje atomske lastnosti vsakega znanega kemičnega elementa v jedrnatem formatu, vključno z atomsko številko, atomsko maso in razmerji med elementi. Elementi s podobnimi kemijskimi lastnostmi so razporejeni v stolpce v periodični tabeli.
Identifikacija
Periodična tabela elementov opisuje atomsko strukturo vseh elementov, ki so znani človeštvu. Na primer s pregledovanjem periodične tabele lahko človek ugotovi, koliko elektronov ima element in koliko tehta. Vsak element ima svoj ločen niz takšnih podatkov; nobena dva elementa nista enaka. Če nekdo ni negotov, kaj ima, lahko pogleda atomsko strukturo materiala, ga primerja z informacijami iz periodične tabele in prepozna material, tako da ga primerja z elementom na mizi z enakimi podatki.
Družine in obdobja elementov
Elementi v periodični tabeli so razvrščeni v posamezne družine in obdobja (navpične in vodoravne vrstice). Elementi v vsaki družini ali obdobju imajo podobne ali drugačne značilnosti. Tabela je tako hitra referenca o tem, kateri elementi se lahko kemično obnašajo enako ali ki imajo podobne uteži ali atomske strukture.
Preizkusi na podlagi lastnosti
Informacije, ki jih vsebuje periodična tabela (na primer atomska teža in podobni elementi), znanstvenikom dajo vedeti, kako so elementi sestavljeni atomsko in kako se bodo obnašali. Ko znanstveniki razumejo te podatke, jih lahko uporabijo v poskusih. Ti poskusi so lahko nekaj tako preprostega, kot je kombiniranje vodika in kisika za pripravo vode, lahko pa so tudi dramatični kot izdelava vodikove bombe.
Razvrstitev elementov
Periodična tabela se lahko uporablja za identifikacijo snovi, ki jo je človeštvo že odkrilo. Če pa odkrijemo novo snov, potem lahko atomsko strukturo nove snovi primerjamo z elementi v tabeli, da lahko razvrstimo nov material. Znanstveniki lahko s pomočjo podatkov v tabeli ugotovijo, kako se lahko nova zadeva obnaša ali s katerimi elementi je lahko s to primerjavo podobna.
Zgodovinska perspektiva
Znanstveniki lahko uporabijo informacije v periodični tabeli, da vedo, kdaj so bili elementi na neki način ukrepani. Na primer, če znanstveniki vedo, da ima osnovna oblika elementa določeno število nevtronov, potem vedo, da se mora z elementom nekaj zgoditi, če je izotop (atom z enakim številom protonov, vendar z različnim številom nevtronov kot osnovni element) odkrijemo. Morda ne vedo točno, kaj je povzročilo nastanek izotopa, vendar lahko z gotovostjo vedo, da se je nekaj zgodilo. To daje zgodovinsko perspektivo.