Vsebina
- TL; DR (Predolgo; Nisem prebral)
- Kaj je mokrišče?
- Vrste mokrišč
- Abiotični dejavniki mokrišč
- Prevladujoča divjad v mokriščih
- Pomen varovanja ekologije mokrišč
Mokrišča obsegajo območja s prehodom med kopenskimi (kopenskimi) in vodnimi (vodnimi) območji. Ekosistem mokrišč predstavlja zelo raznolik splet rastlin in živali, ki medsebojno vplivajo. Ekosistemi mokrišč so tudi zelo občutljivi na motnje zunanjih vplivov, zlasti zaradi človekovega razvoja in okoljske škode. Ekosistemi mokrišč zagotavljajo svetu naravne ovire pred nevihtami, čistila za okolje ter hrano in vodne vire za številne oblike življenja.
TL; DR (Predolgo; Nisem prebral)
Mokrišča predstavljajo prehodna območja med kopnim in vodo. Uravnotežen ekosistem mokrišč temelji na interakciji med živimi dejavniki, kot so rastline in živali, in neživimi, abiotskimi dejavniki.
Kaj je mokrišče?
Mokrišča najdemo po vsem svetu, na območjih, ki sekajo vodna in kopna. Njihova opredeljujoča značilnost je voda, ki jo prejmejo. Mokrišče lahko ima različne oblike. Nekatere vrste mokrišč vključujejo močvirje, barje, močvirje, obrežna mokrišča, močvirja in ustja. Mokrišča, ki obstajajo zunaj oceanov, pridobivajo vodo iz podtalnice in padavin; mokrišča v obalnih okoljih prejemajo padavine in podtalnico, vendar na njih vplivajo tudi morska voda in plimovanje. V mokriščih se vodna miza nahaja na ali blizu površine kopnega, plitva voda pa pogosto pokriva območje. Nekatere druge značilnosti mokrišč lahko vključujejo zemljišča, ki podpirajo vodno rastlinje, substrat nasičenih tal in substratov, ki niso sestavljeni iz zemlje, ampak v rastni sezoni poplavljeni z vodo. Voda v ekosistemih mokrišč je lahko sladka, slana, solnata voda ali tekoča voda. Mokrišča vsebujejo vlažna tla in običajno anaerobna okolja ter zakoreninjene rastline in druge oblike življenja, ki se uporabljajo za te razmere. Značilnosti mokrišč se lahko mešajo tako kopensko kot vodno okolje.
Vrste mokrišč
Mokrišča, ki vsebujejo zakoreninjeno vegetacijo, veljajo za novonastala mokrišča, ta pa vključujejo močvirja in barje. Nujna mokrišča vključujejo takšne rastline, kot so mačke, brsti in vodne lilije. V grmičevje z grmičevjem majhne sadike, višine do 20 čevljev, sovpadajo z grmičevjem; poplave so lahko sezonske ali trajne. Eden od primerov mokrišča grmičevja je močvirje, ki vsebuje šotne preproge, ki plavajo stran od obale. Voda barja se nagiba k večji kislosti in nižji ravni kisika, za ribe pa ni ugodna. Visoka drevesa in njihova podzemlja prevladujejo gozdnata mokrišča, kot so močvirja. Prelivni bazeni predstavljajo začasne plitke vdolbine, nastale iz spomladanskega deževja. Ko vodna mizica doseže površino, se pojavijo izviri in požiralniki ter ustvarijo drugo obliko močvirja, pomembno za rastline in prostoživeče živali. Obrežna mokrišča obsegajo tista območja ob tekočih vodah, kot so potoki in reke; na takih območjih tla navadno erodirajo.
Abiotični dejavniki mokrišč
Abiotični dejavniki v mokriščih so neživi dejavniki, ki vplivajo na mokrotske ekosisteme. Abiotični dejavniki mokrišč vključujejo samo vodo in njene različne vire, fiziokemijo, kot so kemija vode in zemlje, hidrologija ali vpliv poplav in razpoložljiv kisik. Vreme je abiotski dejavnik, ki najpomembneje vpliva na mokrišča. Poleg padavin vreme vpliva na mokrišča tudi z nevihtnimi vetrovi in tokovi, ki jih povzročajo v večjih vodnih telesih, ki mejijo na mokrišča. Vpliv plimovanja je še en abiotski dejavnik mokrišč. Topografija in vodostaj vplivata tudi na mokrišča. Drugi abiotski dejavniki mokrišč vključujejo usedanje, erozijo, motnost (bistra voda), hranila, alkalnost, temperaturo in fizično dinamiko, kot je čiščenje ledu v hladnejših podnebjih. Bedrock ima tudi glavni abiotski dejavnik mokrišč, saj kemija podlage neposredno vpliva na vodo in katere vrste močvirja podpirajo. Podnebje zelo vpliva na mokrišča. Drug pomemben abiotski dejavnik je vdor ljudi prek rabe zemljišč, kmetijstva, ladijskega prometa in urbanega razvoja.
Prevladujoča divjad v mokriščih
Mokrišča zagotavljajo izjemno raznolikost prostoživečih živali. Prevladujoča divjad na mokriščih vključuje ribe in rake, ptice selivke in vodne ptice ter nekatere vrste sesalcev, kot so lisice, minke, jeleni in celo medvedi. Mokrišča služijo kot drstišče in gojišče mnogih rib. Želve, žabe, kače in drugi plazilci in dvoživke pravijo mokrišča domov. Mnoge od teh živali zagotavljajo hrano za druge živali in ljudi. Številne ogrožene in ogrožene vrste prostoživečih živali prebivajo v mokriščih. Prevladujoče prosto živeče živali v mokriščih, bodisi ptice, sesalci, ribe ali nevretenčarji, se za preživetje zanašajo na primarne proizvajalce, kot je vodna vegetacija. Prevladujoče vrste divjih živali na močvirnih območjih zagotavljajo, da živila ostanejo nedotaknjena tako v bližini kot daleč od mokrišč.
Pomen varovanja ekologije mokrišč
Ekologija mokrišč predstavlja ravnovesje med vrstami, ki živijo v mokriščih, in okoljem okoli njih. Hidrologija vpliva na vse vidike ekologije mokrišč. Poplava oblikuje kemijske in fizikalne značilnosti mokrišč in koliko kisika v njih obstaja.Ko se to občutljivo ravnovesje razkrije, trpijo mokrišča in njihovi prebivalci. Mokrišča sveta so doživela dramatične spremembe pod vplivom poselitve ljudi, kmetijstva in odtoka ter industrijskega onesnaženja. Onesnaževanje moti kemično ravnovesje mokrišč, od katerih so odvisne rastline in živali. Mokrišča zagotavljajo nadzor nad poplavami, nevihtnimi ovirami, čisto vodo in obnovo vodonosnikov. Prav tako nevtralizirajo bakterije, absorbirajo škodljive kemikalije in filtrirajo onesnaževala. Mokrišča zagotavljajo hrano, kot so riž, ribe, brusnice in drugi proizvodi z neprimerljivim gospodarskim pomenom. Znanstveniki ocenjujejo, da vsaj 40 odstotkov vseh vrst na svetu živi v mokriščih; brez zdravih mokriščnih ekosistemov bi mnoge vrste na zemlji prizadele. Mokrišča poleg tega nudijo lepoto in rekreacijske rekreacije na prostem. Najpomembnejše ostaja iskanje trajnostnih metod za ohranjanje mokrišč v nenehno spreminjajočem se svetu.