Življenjski cikel bakterij

Posted on
Avtor: Randy Alexander
Datum Ustvarjanja: 2 April 2021
Datum Posodobitve: 2 Julij. 2024
Anonim
Življenjski cikel eurobankovcev
Video.: Življenjski cikel eurobankovcev

Vsebina

Življenjski cikel bakterij je sestavljen iz faze zaostajanja, log ali eksponentne faze, stacionarne faze in faze smrti. Dejavniki, ki vplivajo na rast bakterij, močno vplivajo na ta cikel.

Faza zamika

Bakterije ne rastejo v fazi zaostajanja. Vendar se prilagodijo svojemu okolju in presnavljajo, torej proizvajajo vitamine in aminokisline, potrebne za delitev. Začnejo izdelovati kopije DNK, in če okolje dobavi veliko hranilnih snovi, je faza zaostajanja lahko zelo kratka. Nato bodo bakterije nadaljevale v naslednjo fazo svojega življenja.

Dnevnik ali eksponentna faza

V dnevniku ali eksponentni fazi se bakterije hitro razmnožujejo, tudi eksponentno. Čas, ki traja, da se kultura podvoji, se imenuje "čas generacije", in pod najboljšimi pogoji se lahko najhitrejše bakterije podvojijo v približno 15 minutah. Druge bakterije trajajo dneve.

Znotraj bakterije se kopija DNK seli na nasprotno stran membrane. Bakterija se nato razlepi in ustvari dve enaki "hčerinski celici", ki se začneta znova deliti. Ta proces se imenuje binarna cepitev.

Stacionarna faza

Med stacionarno fazo rast bakterij upada. Zaradi nabiranja odpadkov in pomanjkanja prostora bakterije ne morejo obdržati sponke dnevnika ali eksponentne faze. Če pa se bakterija premakne v drugo kulturo, se lahko hitra rast nadaljuje.

Faza smrti

Med smrtno fazo bakterije izgubijo vso sposobnost razmnoževanja, kar postane njihov smrtni kolena. Tako kot log ali eksponentna faza se lahko tudi smrt bakterij pojavi tako hitro kot njihova rast.

Dejavniki, ki vplivajo na rast

Temperatura, kislost, viri energije in prisotnost kisika, dušika, mineralov in vode vplivajo na rast bakterij in tako vplivajo na življenjski cikel bakterij. Optimalni pogoji rasti so odvisni od bakterij. Na primer, psihrofili uspevajo v arktičnih razmerah, medtem ko hipertermofili najbolje rastejo v vročih okoljih, kot so oceanski zračniki. Alalifili potrebujejo zelo kisla okolja, nevtrofili pa raje mesta, ki niso niti kisla niti bazična. Seveda sta to le dva od mnogih možnih primerov.