Vsebina
Do izhlapevanja pride, ko voda preide iz tekoče oblike v svojo paro. Na ta način se voda iz kopnega in vodnih mas prenaša v ozračje. Približno 80 odstotkov izhlapevanja se zgodi nad oceani, ravnovesje pa se pojavi nad celinskimi vodnimi telesi, rastlinskimi površinami in na kopnem. Tako vlažnost kot hitrost vetra vplivata na hitrost izhlapevanja.
Hitrost vetra
Hitrost, s katero zrak teče po površini vode, vpliva na hitrost izhlapevanja vode. Ko piha veter, odplakne delce vode v zraku, ki so v zraku. Vlažnost zraka v območju tega izhlapevanja se zmanjša, kar omogoča več molekul vode, da se razkropijo v zraku. Veter lahko spremeni tudi parni tlak tako, da se zrak hitro premika in s tem povzroči, da se širi. Ta postopek ustvarja prostor za dodatno vodno paro in še naprej se bo izhlapevalo, ko piha veter.
Relativna vlažnost
Relativna vlažnost se nanaša na količino vode v zraku, kot del celotne količine zraka, ki ga lahko zadrži, ko je ta nasičen. Ko zrak doseže 100-odstotno relativno vlažnost, ne more več zadrževati vode, ki se nato kondenzira iz ozračja. Količina vlage v zraku neposredno vpliva na hitrost izhlapevanja vode. Vodna para v zraku se zato glede na lokacijo bistveno razlikuje.
Delni tlak
Delni tlak vpliva na vpliv hitrosti vetra in relativno vlažnost na izhlapevanje. Delni tlak vode v zraku se nanaša na količino vode, ki je v zraku. Ko molekula vode, ki se je vrnila v vodo, nadomesti molekulo vode, ki je izhlapela, se izhlapevanje ustavi, ne glede na veter ali relativno vlažnost.
Površina in temperatura
Temperatura in površina vode vplivata tudi na vpliv hitrosti vetra in relativno vlažnost. Molekule vode so bolj izpostavljene zraku in bolj vplivajo hitrost vetra in relativna vlaga, bolj se telo razprostira. Temperatura vode vpliva na hitrost premikanja delcev vode. Molekula vode, ki se premika zelo hitro, je večja verjetnost, da bo iz vodne površine vdrla v zrak. Zrak, ki je plin, se širi pri višjih temperaturah. Topel zrak lahko zato zadrži več vode kot hladen zrak.